Kako in kdaj vztrajati, kako to videti/vedeti?
Vztrajamo takrat, kadar vemo, da je stvar prava in dobra. Kako pa to vemo?
Videti in prepoznati moramo znake, ki nam jih stvarstvo ves čas posreduje.
Prva je intuicija, katera nam govori ali je stvar prava ali ne.
Drugi je občutek ognjevite strasti in navdušenja, ko to počnemo, o tem govorimo, ali razmišljamo.
Tretje so brezmejni navali pozitivne energije in volje do dela s tem, včasih celo tako močni, da nam ne dajo spati.
In četrti so zunanji znaki potrditve, ko to povsod vidimo, ali slišimo.
Največji zunanji pokazatelj pa je, da stvar že od samega začetka teče kot po maslu.
Vse se sklada, raste, širi, dobro je sprejeto in ima podporo.
To seveda ne pomeni, da ne bo prišlo do nepričakovanih izzivov in zapletov.
Bo, vendar bodo hkrati z njimi prišle tudi rešitve.
No, če so ti dejavniki izpolnjeni, je stvar, katero delate vsekakor prava in potrebno je z njo konstantno nadaljevati in vztrajati.
Po prvem navdušenju, se seveda vse skupaj umiri in usede, zato moramo na tej točki paziti, da ne počivamo preveč na lovorikah, ali celo odnehamo.
Konstantno vztrajanje bo najlažje doseči, kadar točno veš zakaj to počneš.
Imeti mora globlji smisel, ali celo več njih. Zato si je nujno, vsakič, ko pade motivacija odgovoriti na to vprašanje;
Zakaj to počnem?
Kaj bi se zgodilo, če obupam?
Kakšne so posledice, če to stvar opustim?
Da obdržimo zanimanje in navdušenje nad stvarjo, ji je smiselno dodajati nove ideje, ko je stvar že dobro utečena in ne zahteva več toliko truda, vendar moramo paziti, da se s tem ne preobremenimo. Počasi in po pameti.
In nenazadnje, zavedati se moramo, da si vse kar dobimo v življenju, zaslužimo!
Nič ni brez smisla podarjeno.
Vsak prejeti dar je bil zaslužen, morda nekoč, davno v preteklosti, vendar je bil.
V našem vesolju vladajo naravni zakoni, kot naprimer zakon dualnosti, zakon vzroka in posledice in zakon privlačnosti.
Zakoni se ne izključujejo, temveč se dopolnjujejo.
Ti trije zakoni skupaj govorijo točno o tem, kar jaz sedaj pišem.
Nobeno dejanje, se ne mora zgoditi brez posledice, brez povračila.
Nazaj dobimo, kar smo dali, le da je še malo bolj ojačano, zaradi odboja energij, komponente prostora in časa.
Ni nujno, da prejmemo enako kar smo dali, vsekakor pa je prejeto, v istih frekvencah in energijah, kot tisto, kar je bilo dano.
Dobro se z dobrim vrača, slabo pa s slabim.
Vedeti pa moramo tudi, da je vsako naše dejanje in celo misel podrejena celi vrsti zakonov.
Torej, če stvari, katero smo od življenja ali posameznika prejeli zavračamo, dobimo čez nekaj časa odboj še večje zavrnitve!
Zato naj izginejo iz našega besednjaka misli, občutki in besede, kot so naprimer ne hvala, tega si ne zaslužim, ne bi bilo treba, to je preveč, tega ne morem sprejeti, in podobno!
Vse kar prejmemo smo nekoč dali, zato si to zaslužimo in po zakonu moramo sprejeti, ker nam pripada!
Kot pripada dnevu noč in vdihu izdih.
Tako je, tako naše vesolje deluje.
Ni ne dobro in ne slabo.
Samo je.
Sprejmimo, spoštujmo in upoštevajmo zakone!
Naše prave in edine resnične zakone, kateri nam vladajo.
Zakone vesolja.
Hvala, ker živim v tako čudovitem Vesolju.
Hvala Vam.
Objem Vsem.